Salzburške Festspiele so se znova znašle v središču pozornosti, tako z umetniškega kot tudi družabnega vidika. Predstava Juliena Gosselina, »So schnell stirbt die Seele nicht«, ki temelji na mračnem besedilnem kolažu Leonida Andrejeva, je navdušila kritike z mešanico začudenja in upanja. Poleg umetniškega programa pa so Festspiele, kot vsako leto, privabile številne 'prominente', med katerimi so letos izstopali predstavniki 'Türkisen' – očitno aluzija na politično stranko. Odprtje dogodka je sprožilo tudi razpravo o varnostnih ukrepih, vključno s predlogom o posebnih izkaznicah za vsakega gosta, kar je bilo primerjano celo s Stalinovimi časi.

Zvezni urad za varstvo ustave in boj proti terorizmu je pred otvoritvijo Salzburških slavnostnih iger izdal opozorilo o morebitni motenjski akciji. Ocenjevali so, da bi lahko prišlo do vdora aktivistov, ki bi uporabili svetovno prizorišče za svoje sporočilo, kar se je dejansko zgodilo pri pro-palestinskem protestu, ki je prekinil otvoritveno slovesnost.

Salzburški festival je predstavil novo operno postavitev "One Morning Turns into an Eternity", ki je združila glasbo Arnolda Schönberga in Gustava Mahlerja. Predstava, ki jo je režiral Peter Sellars v Felsenreitschule, je bila sprejeta z mešanimi odzivi, pohvaljena je bila predvsem za pevsko izvedbo Fleur Barron, medtem ko so nekateri kritizirali režijo kot preveč skromno ali celo "scenski polom". Čeprav je predstava predstavila dva izrazito temačna dela, ki sta morda predstavljala izziv za občinstvo, je večer postal triumf Dunajskih filharmonikov in je poudaril temo slovesa.