V Latinski Ameriki se vrstijo obtožbe in opozorila sindikatov glede delovnih pogojev. V Urugvaju (ladiaria.com.uy) sindikat Conaprole zanika odgovornost za razlitje mleka in napoveduje tožbe zaradi obrekovanja. Hkrati mesna federacija v Urugvaju predlaga uvoz živine iz Argentine ali Brazilije za reševanje in izboljšanje mesne industrije ter se pogaja za podaljšanje zavarovanj za okoli 1000 delavcev. V Dominikanski republiki (diariolibre.com) delavci Coraasan opozarjajo na zlorabe in slabšanje delovnih pogojev pod novo upravo, medtem ko v San Cristobalu (lanacionweb.com) inšpektorat za delo ne deluje zaradi odsotnosti inšpektorja. V Argentini (lanacion.com.ar) sindikat ATE obtožuje vlado odpuščanja usposobljenega osebja iz agencije ANAC in nameščanja političnih aktivistov, kar vlada zanika.

Centralna vlada v Braziliji je junija zabeležila primarni primanjkljaj v višini 44,296 milijarde realov, medtem ko so se plače v evroobmočju v letu 2024 povečale za 4,6 %. Čile uvaja nov 1-odstotni prispevek delodajalcev za pokojninsko zavarovanje. Stopnja brezposelnosti v regiji Ñuble v Čilu je junija znašala 10,5 %. Medtem ko se spopadamo z ekonomskimi in demografskimi izzivi, se globalne gospodarske napovedi, po podatkih Mednarodnega denarnega sklada, rahlo izboljšujejo. Rast BDP na prebivalca bi se lahko v državah OECD upočasnila za 40 %.

Bolivija je ostro obsodila izjave perujske predsednice Dine Boluarte, ki je ob prevzemu oblasti preprečila, da bi Peru postal 'propadla država kot Kuba, Venezuela in Bolivija'. Bolivijska vlada je te besede označila za 'nedopustne' in poklicala odpravnika poslov perujskega veleposlaništva v La Pazu, da bi podal pojasnila. Perujsko zunanje ministrstvo, vključno s kanclerjem Elmerjem Schialerjem, je izjave predsednice Boluarte upravičevalo z argumentom, da so bile vzete iz konteksta in da ni razloga za opravičilo ali 'mea culpo'. Odnosi med državama so od konca leta 2022 brez veleposlanikov. Medtem v Boliviji potekajo tudi razprave o nepotrjeni prisotnosti mehiškega kartela Jalisco.