Združene države Amerike in Evropska unija so sklenile nov trgovinski dogovor, v okviru katerega se je EU zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev vrednih ameriških energentov (nafte, zemeljskega plina in jedrskega goriva) v treh letih. Ta vsota več kot podvoji trenutni letni uvoz energentov iz ZDA v EU. Dogovor, ki ga je podprla Trumpova administracija, predvideva tudi 15-odstotne carine na večino blaga med ZDA in EU, s čimer se je izognil grožnji trgovinske vojne. Kljub temu so se trgi odzvali zadržano, saj vlagatelji pričakujejo objavo zaslužkov podjetij in sestanek centralne banke. Medtem ko so nekateri dogovor označili za pomemben uspeh, drugi izražajo skepso glede njegove stabilnosti in potencialnih posledic na inflacijo ter dolžniške trge ZDA.

Azijske delnice so se v četrtek gibale mešano, potem ko je večina ameriških delnic zdrsnila, saj so se na Wall Streetu povečali dvomi o tem, ali bo Federalna banka do septembra znižala obrestne mere, kar bi spodbudilo gospodarstvo. Japonski indeks Nikkei 225 se je zvišal za 0,9 % na 41.020,91 točke, potem ko je japonska centralna banka ohranila obrestne mere nespremenjene. Južna Koreja je medtem sklenila carinski dogovor, kar je prav tako vplivalo na razpoloženje na trgu.

Potekala so tretja letošnja trgovinska pogajanja med ZDA in Kitajsko, ki bi lahko ponudila vpogled v morebitno srečanje med predsednikoma Trumpom in Xijem. Pogovori so se osredotočili na morebitno podaljšanje prekinitve carinskih dajatev. Medtem ko so nekateri trgi, kot je Južna Koreja, izrazili željo po hitrem podpisu trgovinskega pakta, so azijske delnice večinoma padle, saj je evforija glede carinskega dogovora z Japonsko zbledela. Končno odločitev o carinskih pogajanjih bo sprejel predsednik Trump.