Evropska unija ostaja zavezana svojemu načrtu o postopnem prenehanju uvoza ruske nafte do leta 2028, kljub pritiskom, naj bi ta rok premaknili. Madžarska in Slovaška uvozita približno 200.000–250.000 sodčkov ruske nafte dnevno, kar predstavlja približno 3 odstotke povpraševanja po nafti v EU. Prihodki od goriv so pomagali Moskvi financirati vojno, zato EU želi zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energentov.

Cene bencina v Rusiji so dosegle rekordno visoke ravni, kar je posledica ukrajinskih napadov z droni na ruske rafinerije nafte. Strokovnjaki napovedujejo nadaljnje podražitve, Moskva pa je že prepovedala izvoz. Medtem se v Evropi nadaljuje oboroževanje, pri čemer se ta spreminja v raketno bazo za ZDA in Rusijo. Sankcije EU proti Rusiji so se izkazale za delno neučinkovite, ruska propaganda pa izkorišča zahodne medije za širjenje svojih sporočil.

Nova študija organizacije Greenpeace kaže, da Rusija še vedno v veliki meri profitira od energetskih poslov s podjetji iz Nemčije in drugih držav EU, kar ji omogoča financiranje vojne v Ukrajini. Analiza se osredotoča na posle z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) in ugotavlja, da imajo podjetja iz EU pomemben delež pri tem, da Rusija lahko nadaljuje vojno.