Nemške občine so kljub naraščajočim prihodkom zabeležile rekordne primanjkljaje v višini 24,8 milijarde evrov, kar je zaskrbljujoč trend. Še posebej kritično je v Severnem Porenju-Vestfaliji, kjer je imelo v letu 2024 le 16 od 430 občin uravnotežen proračun, stroški za osebje pa so se v desetih letih skoraj podvojili. Tudi Turingija, ki je bila do zdaj finančno stabilna, se sooča z dramatičnim poslabšanjem finančnega stanja. Glavni razlogi za povečanje primanjkljaja so naraščajoči socialni stroški in stroški dela.

Konec leta 2024 je skupni javni dolg Nemčije narasel na več kot 2510 milijard evrov, kar je potrdil Zvezni statistični urad.

Nemški Jobcentri so poročali o 421 primerih organiziranega goljufanja pri izplačilu Bürgergelda. Ugotovljeno je bilo, da so organizirane skupine ciljno rekrutirale državljane EU, jim zagotovile minimalne zaposlitve (minijobs) in jih nastanile v slabih nepremičninah, za katere so zaračunavali visoke najemnine. Oblasti priznavajo, da je dejansko število prevar verjetno višje od uradno prijavljenih, pri čemer nekatere Jobcentre izražajo občutek nemoči.