Prihodki črnogorskega proračuna so v prvih šestih mesecih leta znašali 1.322,8 milijona evrov, kar kaže na stabilnost, rast ključnih davčnih kategorij in nižji primanjkljaj od načrtovanega. Hkrati je Bosna in Hercegovina v prvih šestih mesecih leta za uvoz mesa plačala več kot 316 milijonov KM, vrednost uvoza pa se je v štirih letih podvojila, število goveda pa se je zmanjšalo.

Črna gora beleži znatno povečanje uvoza hrane in pijače, ki dnevno znaša 2,6 milijona evrov, kar močno presega skupni izvoz države. Uvoz se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 47,5 milijona evrov. Hkrati pa se država sooča z deficitom v Fondu PIO (pokojninska in invalidska zavarovanja), ki znaša 274 milijonov evrov. Napovedi programa "Evropa zdaj 2" se niso uresničile, saj je naplata prispevkov za PIO nižja za 37,3 odstotka v primerjavi z lanskim letom.

Črna gora se sooča s precejšnjimi gospodarskimi izzivi, ki jih povzročajo vladna politika in finančne težave. Konatar izpostavlja, da je neodgovorna politika Spajićeve vlade ogrozila gospodarstvo in javne finance. Fiskalna strategija je nevzdržna, državni fond PIO pa ima 236 milijonov evrov primanjkljaja. Gospodarska rast se je znižala s 4,8 odstotka na manj kot tri odstotke. Odžić opozarja, da bo kmalu vseeno, kdo vlada državi, če se bodo razmere nadaljevale. Turistična sezona je na kolenih, pokritost uvoza z izvozom rekordno nizka, primanjkljaj fonda PIO pa se bliža 250 milijonom evrov. Poleg tega je junijski proračunski primanjkljaj izjemno velik.