Madžarski premier Viktor Orban je po zmagi Karola Nawrockega na predsedniških volitvah izrazil veselje in upanje na obnovo regionalnega sodelovanja ter nasprotovanje Bruslju. Ob tem je ostro kritiziral dogajanje na Poljskem, ki ga je označil za nesprejemljivo in v nasprotju z zakonom, moralo ter demokracijo. Na Madžarskem se medtem že začenja predvolilna kampanja, ki jo zaznamuje vprašanje prihodnosti Orbanovega režima.

Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo uradno priznalo palestinsko državo do septembra 2025, če Izrael ne bo pristal na prekinitev ognja v Gazi in izpolnil določenih pogojev. Ta poteza predstavlja pomemben premik v britanski politiki in je bila opisana kot ultimat Izraelu, saj naj bi njihova dejanja v Gazi »pretresla svet«. Priznanje Palestine s strani Francije in Združenega kraljestva spreminja diplomatsko ravnovesje, saj se Evropske države vse bolj odmikajo od stališč ZDA in Izraela glede tega vprašanja.

Druga podpredsednica Evropske komisije, španska socialistka Teresa Ribera, je izrazila šok nad humanitarno krizo v Gazi, primerjala jo je z Varšavskim getom in osvoboditvijo Auschwitza. Obžaluje razdeljenost EU glede pritiska na Izrael, kar je prvič, da je tako visok predstavnik EU uporabil tovrstne primerjave. Medtem je Hamid Dabashi z univerze Columbia v članku za Brave New Europe kritiziral nemško vlado, predvsem kanclerja Olafa Scholza, zaradi podpore izraelskim operacijam, ki jih Dabashi označuje za 'umazano delo'. Po njegovem mnenju to razkriva orientalistične korenine nemškega 'genocidnega cionizma', ki temelji na islamofobiji in kolonialni dominaciji na Bližnjem vzhodu.