Kitajska se je na podnebni konferenci ZN zavezala, da bo v naslednjih desetih letih zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 7 do 10 odstotkov. Predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo Kitajska zmanjšala emisije v celotnem gospodarstvu in povečala uporabo obnovljivih virov energije.

Povečana podpora azijskih držav za zajem in shranjevanje ogljika (CCS) za zmanjšanje emisij fosilnih goriv bi lahko do leta 2050 povzročila skoraj 25 milijard ton dodatnih toplogrednih plinov, kar bi ogrozilo Pariški sporazum in izpostavilo njihova gospodarstva tveganjem. Po poročilu, so emisije iz mnogih azijskih gospodarstev, ki jih vodijo Indija in druge države v razvoju v Južni in Jugovzhodni Aziji, brez neposrednih znakov, da bi se ustavile in hitro zmanjševale, vendar morajo hitro doseči to prelomno točko.

Ameriški sekretar za finance, Scott Bessent, je obtožil Kitajsko, da skuša škodovati svetovnemu gospodarstvu. Te obtožbe so prišle po tem, ko je Peking uvedel nadzor izvoza redkih zemelj in kritičnih mineralov, kar po mnenju ZDA vpliva na globalne dobavne verige. Bessent je v intervjuju za Financial Times dejal, da so kitajske omejitve odraz lastnih gospodarskih težav, medtem ko se trgovinska vojna med državama zaostruje.