Črna gora se sooča s precejšnjimi gospodarskimi izzivi, ki jih povzročajo vladna politika in finančne težave. Konatar izpostavlja, da je neodgovorna politika Spajićeve vlade ogrozila gospodarstvo in javne finance. Fiskalna strategija je nevzdržna, državni fond PIO pa ima 236 milijonov evrov primanjkljaja. Gospodarska rast se je znižala s 4,8 odstotka na manj kot tri odstotke. Odžić opozarja, da bo kmalu vseeno, kdo vlada državi, če se bodo razmere nadaljevale. Turistična sezona je na kolenih, pokritost uvoza z izvozom rekordno nizka, primanjkljaj fonda PIO pa se bliža 250 milijonom evrov. Poleg tega je junijski proračunski primanjkljaj izjemno velik.

Prihodki črnogorskega proračuna so v prvih šestih mesecih leta znašali 1.322,8 milijona evrov, kar kaže na stabilnost, rast ključnih davčnih kategorij in nižji primanjkljaj od načrtovanega. Hkrati je Bosna in Hercegovina v prvih šestih mesecih leta za uvoz mesa plačala več kot 316 milijonov KM, vrednost uvoza pa se je v štirih letih podvojila, število goveda pa se je zmanjšalo.

Državni sekretar na Ministrstvu za finance Črne gore, Tarik Turković, je sporočil, da država še naprej odplačuje dolgove, ki so nastali pred letom 2020. Vsako novo posojilo se uporablja izključno za odplačilo teh starih obveznosti in ne za tekočo potrošnjo, kot so plače, pokojnine in socialni transferji. Turković je poudaril, da takšna praksa prispeva k stabilizaciji javnega dolga, ki je sedaj pod 60 % BDP.