Cene srebra so se povzpele nad 50 dolarjev prvič po osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kar sovpada z rekordno rastjo zlata, ki presega 4.000 dolarjev. Vzpon plemenitih kovin se dogaja v ozadju skrbi zaradi oslabitve ameriškega dolarja. Medtem se umetna inteligenca razvija v sektor z velikim dolgom, ki presega bančni sektor. Kljub dvomom vlagateljev, borzni indeksi dosegajo rekordne vrednosti.

Porast zanimanja za zlato, ki ga spodbujajo oglasi desničarskih medijev, in napovedi o zvišanju cen bakra odražajo zaskrbljenost glede ameriškega gospodarstva in globalnih dobavnih verig. Medtem ko nekateri v zlatu vidijo varno zatočišče pred finančno krizo in devalvacijo dolarja, drugi opozarjajo na potencialne težave. Goldman Sachs napoveduje, da bo baker dosegel ceno 10.000 dolarjev, kar je posledica prekinitev dobave v večjih rudnikih, pričakovanj glede obrestnih mer ameriške centralne banke (Federal Reserve), morebitne zaustavitve ameriške vlade in povpraševanja, povezanega z nadgradnjo električnega omrežja.

Cene zlata in srebra so dosegle nove rekordne vrednosti sredi gospodarske negotovosti. Cena zlata je presegla 3.500 dolarjev na unčo, natančneje 3.501,59 dolarja v zgodnjem trgovanju v Aziji, s čimer je prejšnji rekord iz aprila presežen. Srebro se prav tako draži. Rast cen plemenitih kovin se pripisuje povečanemu zanimanju vlagateljev, ki iščejo varne naložbe v negotovih časih.