ZDA in Kitajska sta ponovno začeli pogajanja o podaljšanju premirja glede carin, kar bi lahko olajšalo srečanje med predsednikoma Trumpom in Xijem. Trgovinski sporazum med ZDA in EU naj bi povečal stroške za podjetja in potrošnike, saj bi višje carine na evropsko blago pomenile višje cene za potrošnike v ZDA ali nižje dobičke za prodajalce.

Predsednik Donald Trump je ob bližajočem se roku za uvedbo novih carin napovedal 25-odstotne carine na uvoz iz Indije, kar je presenetilo proizvajalce pametnih telefonov. To je storil zaradi povezav Indije z Rusijo, s čimer je pritisnil na indijskega premierja Modija. Hkrati je kritiziral indijsko in rusko gospodarstvo ter ju označil za 'mrtvi'. Trump je podpisal tudi izvršni ukaz za uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz Brazilije in napovedal nov trgovinski sporazum z Južno Korejo. Kljub temu so se pojavila upanja v avtomobilskem sektorju Kanade, da bo trgovinski sporazum z ZDA vključeval izjeme. Trump je želel vzpostaviti nov globalni trgovinski red, vendar se je zaradi pritiska borznih in obvezniških trgov moral umakniti od izolacije Kitajske.

Ameriški predsednik Donald Trump je nedavno dosegel dogovor o carinah z Evropsko unijo, ki pa bo kljub temu vodil v 30-odstotno zvišanje nekaterih dajatev. Medtem ko Trumpova splošna odobritev ostaja pri približno 40 odstotkih, se kažejo znaki marginalnega padanja podpore. Kritiki opozarjajo, da Trumpovi trgovinski sporazumi ne odpravljajo škode, ki jo povzročajo carine, zlasti na področju energetske uvoza, kjer Saudova Arabija postaja najpomembnejša uvoznica ruskega kurilnega olja. Na domačem področju so Trumpove carine na paradižnik deležne pozitivnega odziva kmetov, medtem ko jim južnoameriški demokrati nasprotujejo, češ da bi morale biti krivde za rast cen iskane v državni politiki Kalifornije.