Cene srebra so se povzpele nad 50 dolarjev prvič po osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kar sovpada z rekordno rastjo zlata, ki presega 4.000 dolarjev. Vzpon plemenitih kovin se dogaja v ozadju skrbi zaradi oslabitve ameriškega dolarja. Medtem se umetna inteligenca razvija v sektor z velikim dolgom, ki presega bančni sektor. Kljub dvomom vlagateljev, borzni indeksi dosegajo rekordne vrednosti.

Porast zanimanja za zlato, ki ga spodbujajo oglasi desničarskih medijev, in napovedi o zvišanju cen bakra odražajo zaskrbljenost glede ameriškega gospodarstva in globalnih dobavnih verig. Medtem ko nekateri v zlatu vidijo varno zatočišče pred finančno krizo in devalvacijo dolarja, drugi opozarjajo na potencialne težave. Goldman Sachs napoveduje, da bo baker dosegel ceno 10.000 dolarjev, kar je posledica prekinitev dobave v večjih rudnikih, pričakovanj glede obrestnih mer ameriške centralne banke (Federal Reserve), morebitne zaustavitve ameriške vlade in povpraševanja, povezanega z nadgradnjo električnega omrežja.

Prihodnost ameriških delnic je dosegla rekordno raven po objavi izjemnih zaslužkov tehnoloških podjetij, kot sta Microsoft in Meta. Vzporedno s tem se pojavljajo vprašanja o vlogi stabilnih kovancev pri ohranjanju ameriškega dolarja, pri čemer nekateri menijo, da lahko rešijo dolar, drugi pa, da le odložijo njegov propad. Medtem je Rabobank komentiral odločitve FOMC glede obrestnih mer. V ZDA so zabeležili 3-odstotno rast BDP, ki je presegla pričakovanja, kar je povečalo gospodarsko zaupanje po sprejetju davčne zakonodaje.