Medtem ko Javier Milei, predsednik Argentine, pričakuje zaprtje državnih list, se v argentinskem peronizmu pojavljajo notranji spori. Juan Grabois je ostro kritiziral nekdanjega ministra Sergia Masso, ga označil za 'lažnivca, blodnjaka in nekoristnega' ter nasprotoval njegovi morebitni uvrstitvi na listo peronizma za nacionalne volitve. Sebastián Galmarini, Massov svak in funkcionar v provinci Buenos Aires, je branil Masso in namignil, da bi Grabois morda imel dogovor z Mileijem. Galmarini je Graboisu tudi spomnil na Massovo lahko zmago na predvolitvah PASO 2023. Medtem se bo kampanja La Libertad Avanza v provinci Buenos Aires začela 8. avgusta brez Mileijeve prisotnosti, ki naj bi se pridružil šele po formalizaciji kandidature Joséja Luisa Esperta. V svoji vlogi stratega bi se lahko vrnil tudi svetovalec predsednika.

Peru ne bo prekinil diplomatskih odnosov z Bolivijo, je zagotovil perujski zunanji minister Elmer Schialer. Njegova izjava je sledila ostrim kritikam, ki jih je izrekel bolivijski predsednik Luis Arce. Arce je namreč izjave perujske predsednice Dine Boluarte, ki je Bolivijo v svojem govoru ob državnem prazniku 28. julija označila za 'propadlo državo', označil za 'nedopustne'. Schialer je Boluartejevo izjavo pojasnil kot 'napačno interpretacijo', s čimer je poskušal zmanjšati napetosti med državama.

Poročila razkrivajo, da brazilska zvezna policija v Parani preiskuje eno ključnih donatork kampanje Tarcísia de Freitasa iz leta 2022, in sicer zaradi suma vpletenosti v shemo pranja denarja za kriminalno organizacijo PCC (Primeiro Comando da Capital). Medtem je v Boliviji županja El Alta, Eva Copa, umaknila svojo kandidaturo za predsednico, pri čemer je navedla "politično nadlegovanje", kar pomeni, da v Boliviji prvič po letu 2009 ni ženskih predsedniških kandidatk. Edina preostala ženska v predvolilni kampanji se poteguje za podpredsedniško mesto.