V Italiji je potekala splošna stavka, ki so jo organizirali USB in pristaniški delavci iz Genove, proti zahodni udeležbi pri dogajanju v Gazi. Stavka je bila uspešna, posebej v transportnem sektorju, več kot 100.000 ljudi pa je protestiralo v Rimu. Delavci so blokirali pristanišča, železniške postaje, šole in tovarne.

V Španiji je potekala splošna stavka v znak solidarnosti s Palestino, ki je napolnila ulice v več kot 60 mestih kljub represiji in institucionalni tišini. Stavko so podprli številni sindikati in družbene organizacije, udeležilo pa se je je na stotisoče ljudi. Protesti so potekali tudi v Kataloniji, kjer so udeleženci zahtevali konec apartheida in genocida v Gazi. V Italiji so sindikati prav tako organizirali stavko za obsodbo genocida nad Palestinci.

V Italiji je potekalo več pro-palestinskih demonstracij, ki so ponekod prerasle v resne nerede. V Milanu naj bi protestiralo okoli 50.000 ljudi. Vzporedno s tem so protivojni aktivisti načrtovali proteste v treh državah proti britanskim vojaškim operacijam na Cipru, ki naj bi sodelovale pri izraelskem genocidu v Gazi. V Italiji je stavka in demonstracije zaznamovala prelomnico za palestinsko gibanje.