Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe (2002–2010) je bil v ponedeljek na prvi stopnji spoznan za krivega podkupovanja prič in procesne prevare. Sodnica Sandra Liliana Heredia ga je v zgodovinski sodbi razglasila za odgovornega za kaznivo dejanje podkupovanja v kazenskem postopku, kar ga postavlja za prvega nekdanjega predsednika, obsojenega v zgodovini Kolumbije. Obsodba se nanaša na poskuse podkupovanja paravojaških enot, da bi spremenile pričevanja in ga ne bi povezale z desničarskimi enotami. Kljub temu, da je bil spoznan za krivega podkupovanja in procesne prevare, je bil oproščen enostavnega podkupovanja. Medtem ko Uribe zanika, da bi pritiskal ali podkupoval paravojaške enote, je primer sprožil močne odzive, pri čemer sta Federico Gutiérrez in Andrés Julián Rendón izrazila podporo Uribeju, trditač, da mu bo zgodovina dala prav. Sodni postopki so se začeli maja 2024, vendar se primer vleče že 13 let. Mediji so primer poimenovali 'sodba stoletja'.

Bolivija je ostro obsodila izjave perujske predsednice Dine Boluarte, ki je ob prevzemu oblasti preprečila, da bi Peru postal 'propadla država kot Kuba, Venezuela in Bolivija'. Bolivijska vlada je te besede označila za 'nedopustne' in poklicala odpravnika poslov perujskega veleposlaništva v La Pazu, da bi podal pojasnila. Perujsko zunanje ministrstvo, vključno s kanclerjem Elmerjem Schialerjem, je izjave predsednice Boluarte upravičevalo z argumentom, da so bile vzete iz konteksta in da ni razloga za opravičilo ali 'mea culpo'. Odnosi med državama so od konca leta 2022 brez veleposlanikov. Medtem v Boliviji potekajo tudi razprave o nepotrjeni prisotnosti mehiškega kartela Jalisco.

Ameriška sodnica Loretta Preska je v okviru tožbe zaradi nacionalizacije naftne družbe YPF leta 2012 ukazala, naj se pregledajo mobilni telefoni argentinskih politikov Luisa Caputa in Sergia Masse. Odločitev izhaja iz zahtev investicijskih skladov, ki so tožili Argentino, saj menijo, da država ni plačala ustrezne odškodnine ob prevzemu večinskega deleža YPF od španskega Repsola. Zahtevajo se podatki iz časov, ko sta bila Caputo in Massa visoka uradnika v vladi Cristine Fernández de Kirchner, kar bi lahko razjasnilo njuno vlogo pri nacionalizaciji podjetja.