Svet daleč zaostaja za globalnim ciljem zaustavitve krčenja gozdov do leta 2030. Po ocenah iz leta 2025 so izgube v veliki meri posledica širjenja kmetijskih zemljišč in gozdnih požarov. Leta 2024 je svet trajno izgubil 8,1 milijona hektarjev gozda, kar je približno enako velikosti Anglije. Požari so bili glavni vzrok izgube gozdov, saj so po vsem svetu uničili 6,73 milijona hektarjev. Posebej močno je bil prizadet amazonski deževni gozd, kjer je zaradi požarov v letu 2024 v ozračje sproščenih skoraj 800 milijonov ton CO2.

Po svetu se stopnjujejo zdravstvene posledice podnebnih sprememb, ki letno povzročijo milijone smrti, ugotavlja poročilo Lancet Countdown 2025. Poročilo opozarja, da je neukrepanje držav glede globalnega segrevanja krivo za "milijone smrti, ki bi se jim lahko izognili". Poročilo, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov, prvič podaja natančne ocene smrtnosti, povezane z vročinskimi valovi. Članek v Huffington Post pa poudarja, da povprečne globalne temperature neprestano naraščajo, kar poganja uporaba fosilnih goriv, ki je leta 2024 dosegla nov rekord.

V Evropi se gozdovi širijo in so v zadnjih 30 letih narasli za 14 milijonov hektarjev, kar je pomembno za absorpcijo ogljika. Kljub temu pa so gozdovi izpostavljeni vse večjemu pritisku zaradi suše, napadov lubadarjev in vetroloma, kar poudarja, da je gozd vse bolj v središču pozornosti družbe zaradi podnebnih sprememb.