Evropske države, vključno s članicami Nata, so se odločile za znatne naložbe v infrastrukturo, predvsem v ceste in mostove, da bi omogočile hitrejše premikanje vojaških enot. Ta poteza je odgovor na naraščajoče napetosti z Rusijo, še posebej na območju Baltskega morja, kjer strokovnjaki za varnost opozarjajo na morebitne nadaljnje konflikte med Rusijo in baltskimi državami Nata. Danska, med drugim, že posveča večjo pozornost ruski t.i. senci floti. Za te projekte so že zagotovljene milijarde, kar kaže na resnost priprav na morebitno eskalacijo konflikta.

Evropska unija se je strinjala z visokimi energijskimi računi in 15-odstotnimi carinami na izvoz v Združene države Amerike. Medtem ko madžarski viri poročajo o "kapitulaciji Evrope" in "nerealisnih obljubah" predsednice Evropske komisije glede energijskih stroškov, poljski mediji so bolj razdeljeni. Nekateri poljski mediji to vidijo kot velik porast bremen in konec negotovosti za izvoznike, še posebej za avtomobilsko industrijo, medtem ko drugi menijo, da ameriške carine ne bodo močno prizadele evropskega poslovanja in ne bodo prekinile dobavnih verig, a lahko nekoliko upočasnijo trgovanje z nekaterimi izdelki.

Francoski ministri za evropske zadeve in industrijo, Benjamin Haddad in Marc Ferracci, so v ponedeljek izrazili mnenje, da sporazum o carinah med Unijo in Združenimi državami Amerike prinaša določeno mero stabilnosti, vendar je neproporcionalen. Haddad je poudaril potrebo po "boju za iskanje trgovinske uravnoteženosti z ZDA". Francoski časnik "Le Figaro" je ob tem poudaril, da se je Evropa znašla med ZDA, ki "gradijo carinske ovire", in Kitajsko, ki izvaja "obsežno damping prakso", ter da se mora Evropa v novi situaciji "naučiti braniti".