V Nemčiji poteka razprava o ponovni vzpostavitvi obveznega služenja vojske, pri čemer Bundeswehr poskuša do leta 2030 privabiti 80.000 novih vojakov z visokimi plačami. Hkrati se pojavljajo kritike o policijskem nasilju na demonstracijah proti oboroževanju v Kölnu, kar kaže na potrebo po notranji enotnosti glede vojaškega kursa. V Švici pa bralci opozarjajo na jezikovne posebnosti v člankih o volitvah v Norveški, natančneje na uporabo določnega člena.

Nemčija se sooča z vse večjimi notranjimi in zunanjimi pritiski. Friedrich Merz (CDU) je opozoril, da se država nahaja med vojno in mirom ter želi razglasiti »primer napetosti«. Vlada je zaskrbljena zaradi varnosti po preletih dronov nad Schleswig-Holsteinom. Hkrati pa je vlada obtožila novinarja Hüseyina Doğruja za širjenje dezinformacij na vladni tiskovni konferenci, kar kaže na naraščajoče avtoritarne tendence.

Nemška vlada je zavrnila pomisleke stranke Levica glede ustanovitve Nacionalnega varnostnega sveta, zagotavljajoč, da bo Bundeswehr ostal parlamentarna vojska. Hkrati pa poteka razprava o novem zakonu o vojaški službi, ki ga Kiesewetter (CDU) vidi kot spodbudo za hitro pridobitev državljanstva, kar odpira vprašanja o morebitni preobrazbi Bundeswehra v tujerodno legijo. Na Poljskem poročajo, da Nemčija načrtuje povečanje števila vojakov in razmišlja o ponovni uvedbi splošnega naborništva. Predlog zakona o splošnem naborništvu je bil sprejet na srečanju obrambnega ministrstva, pod pokroviteljstvom kanclerja Friedricha Merza. Udo Grönheit opozarja pred sprejetjem zakona o obveznem služenju vojske, pri čemer trdi, da ljudi ne bi smeli uriti za ubijanje.