Ameriška centralna banka (Fed) se je pred novim dvodnevnim zasedanjem glede obrestnih mer soočala z večjimi pritiski s strani nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko je Trump zahteval znižanje obrestnih mer, ki so junija znašale 4,3 %, kar je bilo nad povprečjem 3,2 % od leta 1985, analitiki niso videli zagotovil za takšno potezo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je prejšnji teden soočil s ključnim obdobjem za gospodarstvo ZDA. Posebno pozornost so vzbujali trgovinski pogovori pred rokom za recipročne tarife in odločitev Federal Reserve (Fed) o obrestnih merah. Kljub Trumpovim pozivom k znižanju obrestnih mer je bil Fed pod pritiskom, da jih ohrani nespremenjene, čeprav sta dva guvernerja Feda javno pozvala k znižanju. Tudi Banka Kanade je ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno zaradi negotovosti v trgovini.

Medtem ko se Zvezne rezerve (Fed) pripravljajo na ohranitev obrestnih mer na junijski seji, ameriški varčevalci še posebej skrbno spremljajo vpliv centralne banke na svoje pokojninske sklade, predvsem individualne pokojninske račune (IRA). Ameriški predsednik Trump je poudaril, da bi morale obrestne mere padati, saj bi to spodbudilo ameriško gospodarstvo. Po njegovih besedah bi znižanje za 300 točk prihranilo 360 milijard dolarjev in bi ZDA še izboljšalo, čeprav je država dobro delovala tudi brez znižanja.