Nedavno sklenjeni trgovinski sporazum med EU in ZDA je povzročil zmedo in nesoglasja med Brusljem in Washingtonom glede njegove vsebine. Kljub temu, da je bil dogovor predstavljen kot kompromis za preprečitev povišanja carin, ni enotnega mnenja o tem, kaj je bilo dogovorjeno. Pogojuje 15-odstotne carine, kar za evropske izvoznike ni idealno. Nekateri analitiki menijo, da gre za strateško kapitulacijo EU, medtem ko drugi poudarjajo, da gre za armistice.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obrambila trgovinski dogovor, dosežen s Severno Ameriko, in ga označila za "najboljšega, kar smo ga lahko dobili". Poudarila je, da ga ne gre podcenjevati, še posebej ob upoštevanju preteklih groženj s 30-odstotnimi carinami. Medtem ko nekatere evropske države izražajo zaskrbljenost glede dogovora, ki naj bi preprečil trgovinsko vojno, pa se zdi, da je cilj znižati carine na evropsko blago.

Po pogovorih na Škotskem naj bi Združene države Amerike in Evropska unija dosegli največji trgovinski dogovor v zgodovini. Dogovor je sicer okarakteriziran kot "ključni okvir" in ne kot popoln sporazum, saj številne podrobnosti ostajajo nejasne. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump objavil glavne številke, pa se EU po nekaterih poročilih sooča s kritikami, da je "držala roke", saj naj bi se izognila trgovinski vojni, a naj bi pri tem utrpela škodo. Odnosi med EU in ZDA ostajajo nepredvidljivi, Francija pa je dogovor označila za "temen dan" za Evropo in "akt podrejenosti" Trumpu zaradi neuravnoteženosti sporazuma.