V Braziliji so se začele priprave na konferenco COP30, kjer se bodo voditelji držav poskušali dogovoriti o nadaljnjih korakih v boju proti podnebnim spremembam. Po letih neuspehov je glavni cilj ohraniti idejo podnebnih konferenc. Opozorila so, da je ključnega pomena, da države prevzamejo zgodovinsko odgovornost za boj proti globalnemu segrevanju, saj se globalne razmere slabšajo, nekateri voditelji pa so odkrito skeptični glede podnebnih sprememb.

Študije iz Španije in Francije kažejo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost ekstremnim temperaturam pospeši proces staranja. Poudarek je na tem, da so delavci, ki opravljajo fizično delo, prebivalci podeželja in tisti, ki živijo v območjih z neustrezno infrastrukturo, še posebej izpostavljeni negativnim vplivom vročinskih valov, ki postajajo pogostejši in intenzivnejši zaradi podnebnih sprememb. Raziskave opozarjajo na dolgoročne posledice teh vplivov na zdravje.

Poročilo Programa Združenih narodov za okolje opozarja, da nezadostna podnebna prizadevanja držav vodijo v nevarno stopnjevanje podnebnih tveganj. Kljub podnebnim načrtom, članice ZN ne bodo uspele omejiti globalnega segrevanja na 1,5 °C, kot je določeno v Pariškem sporazumu. Po trenutnih napovedih se bo planet do konca stoletja ogrel za 2,3 do 2,5 °C, kar bo imelo hude posledice.