Šestnajst organizacij civilnega društva je podprlo zahtevo organizacij HRA, CGO in CŽP za umik predloga zakona o ANB-ju, češ da je bil sprejet brez javne razprave in resno ogroža temeljne pravice državljanov, predvsem pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Združenje pravnikov opozarja na nevarno fazo "zakonodajne iniciative" po hitrem postopku in brez javnega sodelovanja ter mednarodne verifikacije pri posegih v zakon o ANB-ju. Medtem je Odbor za vseobuhvatno izboljšanje volilne reforme Ministrstvu pravde poslal pobudo za spremembe kazenskega zakonika, s ciljem krepitve kazenskopravne zaščite volilne integritete, učinkovitejšega sankcioniranja politične korupcije in večje transparentnosti financiranja političnih subjektov. Predsednik države Milatović kljub pozdravu reformi izpostavlja, da ključna vprašanja ostajajo nerešena in da bi bilo smiselno pridobiti mnenje Beneške komisije.

Nevladna organizacija Akcija za socialno pravičnost (ASP) je poudarila nesporno pravico javnosti do informacij o tenderjih, ki se izvajajo v državi, še posebej tistih, ki jih financirajo davkoplačevalci. Izpostavili so primer podjetja 'Lux House', katerega solastnik, Ivica Tošković, je bil v preteklosti obsojen zaradi kaznivih dejanj ustanavljanja kriminalne organizacije in utaje davkov. ASP meni, da je takšna informacija javnega značaja in ni izmišljotina, ter da ima javnost pravico vedeti, kdo sodeluje pri projektih, ki jih plačujejo državljani.

Uprava za promet je večkrat uradno obvestila občino Bijelo Polje o obveznosti financiranja in izdelave projektov o pločnikih, razsvetljavi in komunalni infrastrukturi, da bi omogočili nemoteno nadaljevanje del. Raziskava agencije IPSOS v Črni gori pa je pokazala, da državljani ne zaupajo političnim voditeljem.