Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi odločitvami glede carin povzročil pretrese na svetovnih trgih. Presenetila je odločitev o znižanju carin na baker, medtem ko je bil ukinjen de minimis prag za nizkocenovne pošiljke. Trump je iz carin za Brazilijo izvzel nekatere ključne izvozne proizvode, kot so pomarančni sok in letala, kar je pozitivno vplivalo na tamkajšnje delnice. Indija se je soočila s 25-odstotnimi carinami na indijske izdelke in kaznimi zaradi nakupov ruske nafte in obrambne opreme, kar je povzročilo padec na indijskih borzah. Pakistan je poročal o sklenjenem carinskem dogovoru z ZDA, ki naj bi zmanjšal vzajemne carine. Medtem ko se bližajo roki za trgovinske dogovore, zlasti z Avgustovskim rokom za Kitajsko, so vlade po svetu, vključno z Malezijo, v naglici poskušale doseči dogovore z Washingtonom, da bi se izognile višjim carinam. Ameriška centralna banka (Fed) je kljub Trumpovemu pritisku ohranila obrestne mere nespremenjene.

Ameriške carine bodo na preizkušnjo postavile cenovno politiko luksuznih blagovnih znamk, ki so se že soočale z znatnim dvigom cen. Ocene kažejo, da so velika luksuzna podjetja med letoma 2019 in 2023 v povprečju zvišala cene za 33 %. Kljub izogibanju najhujšemu scenariju v trgovinskem sporazumu med EU in ZDA, se podjetja soočajo z občutljivim ravnotežjem, saj šibko povpraševanje potrošnikov preizkuša njihovo sposobnost nadaljnjega dvigovanja cen.

Napovedane povišane carine Donalda Trumpa bi lahko pomembno vplivale na ameriško gospodarstvo, zvišale stroške za tovarne do 4,5 % in upočasnile rast BDP v drugem četrtletju. Medtem ko administracija poudarja uspešnost pogajalskega stila, analitiki opozarjajo na pomanjkanje podrobnosti v trgovinskih dogovorih in tveganje za višjo inflacijo. Tarife bi lahko prizadele širok spekter izdelkov, od kave in riža do kakava in elektronike.