V Ženevi se je od 5. do 14. avgusta zbralo 175 držav članic Združenih narodov na zadnjem krogu pogajanj o globalnem sporazumu za boj proti onesnaževanju s plastiko. Pogajanja so osredotočena na celoten življenjski cikel plastike in kemikalije, pri čemer se oblikujeta dva glavna bloka stališč. Države, ki proizvajajo nafto, in industrija plastike nasprotujejo omejitvam proizvodnje, kar povzroča nezadovoljstvo med znanstveniki in okoljevarstveniki.

Po desetih dneh pogovorov v Ženevi 184 državam ni uspelo sprejeti zavezujočega sporazuma za zaustavitev plastičnega onesnaževanja. Po mnenju poročevalcev sta slaba metodologija dela in sabotaža s strani držav, ki proizvajajo nafte, glavni razlogi za ponavljajoče se neuspehe v zadnjih dveh letih. Lisa Pastor iz združenja Surfrider je poudarila, da so za neuspeh pogajanj odgovorne države proizvajalke nafte in lobiji.

Mednarodni sporazum o plastiki je tarča kritik aktivistov in nekaterih držav, ki izražajo razočaranje nad trenutnim osnutkom. Izpostavljajo vpliv lobijev industrije fosilnih goriv in pomanjkanje ambicij. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k sprejetju ambicioznejšega sporazuma, s katerim bi zajezili onesnaževanje s plastiko, in kritiziral trenutni osnutek.