Finančni časnik ft.com in theguardian.com poročata o domnevnih pritiskih bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na ameriške medije. Medtem ko je Paramountova transakcija, ki v ospredje postavlja Davida Ellisona, sprva veljala za združitev hollywoodskih studiev, je zdaj postala preizkus, do kod se bo ameriški korporativni svet uklonil predsednikovi volji. Guardian celo navaja, da smo priča utišanju ameriških medijev, saj se podjetja, kot sta Washington Post in CBS, uklanjajo Trumpu, kar naj bi ogrožalo demokracijo. Kot zadnja žrtev Trumpovih prizadevanj za utišanje medijskih kritik je omenjen Eduardo Porter, kolumnist, ki naj bi napisal svoj zadnji prispevek.

Dva ekonomska strokovnjaka opozarjata, da agresivni poskusi Donalda Trumpa, da bi vplival na monetarno politiko ameriške centralne banke (Fed), škodujejo zaupanju v neodvisnost institucije, kar je ključno za stabilnost valute. Poleg tega ameriški avtomobilski gigant Ford ocenjuje, da ga bodo Trumpove uvozne carine obremenile za dve milijardi dolarjev. Fordov izvršni direktor Farley svari, da bi s takšno politiko lahko prednost dobili japonski konkurenti, kot je Toyota.

Po sklenitvi carinskega dogovora med ZDA in EU so se v Evropi pojavile deljene reakcije. Evropska komisija je dogovor predstavila kot kompromis za preprečitev trgovinske vojne, vendar je iz nekaterih držav in sektorjev moč slišati kritike, da se je EU uklonila diktatu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dodatno so se pojavile pomisleki glede obljub EU o 600 milijardah evrov naložb, saj naj bi bil dogovor zgolj »šov-dogovor« brez zavezujoče moči, odvisen od sodelovanja podjetij in držav. V luči Trumpove nepredvidljive ekonomske politike pa je oslabel tudi ameriški dolar, kar skrbi vlagatelje.