Po poročanju virov naj bi Velika Britanija in Francija kmalu uradno priznali Palestino kot državo. Britanski premier naj bi to napovedal septembra, kljub kritikam glede vloge Hamasa. Analitiki menijo, da je poteza priznanja Palestine korak v pravo smer, čeprav zamujen glede na izraelske akcije proti Palestincem. Profesor Jahanpour pa meni, da je pritisk javnosti na evropske politike postal premočan, kar jih sili k spremembam.

V Veliki Britaniji je ob obletnici napada Hamasa na Izrael potekal protest študentov, ki ga je britanski politik Keir Starmer označil za 'nebritanskega' in pozval k prekinitvi. Starmer je poudaril, da bo Velika Britanija vedno nasprotovala tistim, ki želijo škodovati judovskim skupnostim in izrazil željo po sožitju izraelskih in palestinskih otrok. Poročila kažejo na porast antisemitizma; v Veliki Britaniji in Franciji se je število prijavljenih incidentov podvojilo, v Nemčiji pa so zabeležili skoraj 500 napadov, povezanih z izraelsko-palestinskim konfliktom, zaradi česar je 20 odstotkov Judov opustilo nošenje verskih simbolov.

Hrvaški sabor je glasoval proti priznanju Palestine, pri čemer je 44 poslancev glasovalo za, 4 so bili vzdržani in 73 proti. Izraelski minister za zunanje zadeve Gideon Saar se je hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću in drugim uradnikom zahvalil za to odločitev. Pred tem je 56 poslancev pozvalo Plenkovića, naj Hrvaška prizna Palestino in ustavi izvoz orožja v Izrael. Razprava o priznanju Palestine je bila burna, pri čemer so različne politične stranke izrazile različna stališča.