Podnebne politike, kot sta davek na ogljik v Kanadi in vprašanje toplotnih črpalk v Nemčiji, se po svetu srečujejo z močnim političnim odporom. Ta 'zeleni udarec' in porast desničarskega populizma sta bila podrobneje obravnavana v raziskavi, objavljeni v reviji Nature Climate Change, ki analizira, kako gospodarske in kulturne posledice podnebnih politik vplivajo na javna stališča in volilno vedenje.

Google v luči hitro rastočih potreb po energiji za umetno inteligenco in obveznosti glede zmanjšanja emisij razmišlja o uporabi velikanskih vreč z ogljikovim dioksidom kot rešitvi za umazano energijo. Medtem je avstralska vlada, da bi dosegla cilje za leto 2030, za 25 odstotkov razširila svoj glavni podnebni in energetski program, saj se stroški sončnih panelov in baterij znižujejo. V širšem kontekstu pa nove tehnologije pospešujejo sončno energijo, ki je najhitreje rastoči vir obnovljive energije in ključen dejavnik pri zmanjševanju emisij.

Nova študija Univerze za življenjske vede in naravne vire (BOKU) je pokazala, da se podtalnica na Dunaju segreva, kar povzroča »podzemne toplotne otoke«. Strokovnjaki so poudarili nujnost »podzemne prostorske ureditve«, da bi preprečili nadaljnje pregrevanje in negativne posledice za ekologijo, kakovost vode in geotermične sisteme. Opozorili so, da podnebne spremembe in urbanizacija prispevajo k nastajanju teh toplotnih otokov.