Britanski laburistični premier Keir Starmer je napovedal, da bo Združeno kraljestvo septembra priznalo palestinsko državo, vendar je postavil pogoje Izraelu, vključno z omilitvijo razmer v Gazi, dogovorom o prekinitvi ognja in izključitvijo nadaljnjih aneksij na Zahodnem bregu. Ta odločitev je del širšega načrta za dvodržavno rešitev. Medtem pa se v Italiji nadaljujejo razprave o razmerah v Palestini, pri čemer se je Francesca Albanese, posebna poročevalka OZN za človekove pravice na palestinskih ozemljih, ki so jo ZDA sankcionirale, srečala s pro-Hamasovim Palestincem v italijanskem parlamentu.

Mednarodni pritiski na Izrael, da preneha z vojaškimi operacijami v Gazi in omogoči dostop humanitarni pomoči, se stopnjujejo. Izrael naj bi Hamasu postavil pogoj: če ne bo sprejel dogovora, bo Izrael priključil dele Gaze, čemur pa ZDA nasprotujejo. Italijanska premierka Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem označila razmere v Gazi za 'neupravičene' in pozvala k prekinitvi sovražnosti. Podpredsednica Evropske komisije Ribera je lakoto v Gazi primerjala z Auschwitzom, medtem ko bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino. Donald Trump je izrazil dvom o izraelski pripovedi glede lakote v Gazi, ciprski mediji pa so za stradanje obtožili izključno izraelsko vlado. Netanyahu je na kritike glede priznanja Palestine odgovoril, da takšno dejanje 'nagradi Hamas in kaznuje žrtve'.

Kanada in Avstralija sta se pridružili skupini petnajstih zahodnih držav, ki so pozvale k priznanju palestinske države. Poziv je bil objavljen po ministrski konferenci Združenih narodov v New Yorku, ki sta jo organizirali Francija in Savdska Arabija z namenom spodbujanja rešitve dveh držav.