Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump ostaja v središču pozornosti zaradi svojih trgovinskih politik in morebitne neudeležbe na vrhu G20 v Južni Afriki. Medtem ko ameriški sekretar za finance Scott Bessent zanika odobritev podaljšanja premirja s Kitajsko, je v Braziliji in Argentini prisotna razprava o odnosih s Trumpom in njegovo politično skupino. V ZDA se povečuje pritisk na Fed glede obrestnih mer, medtem ko je v Braziliji že prišlo do neposrednega vpliva ameriških carin, saj je izvoznik v Santa Catarini moral poslati 500 zaposlenih na kolektivne počitnice. Argentinski predsednik Milei je medtem padel na tretje mesto po priljubljenosti v Latinski Ameriki. Medtem so bili v javnost posredovani posnetki, ki domnevno razkrivajo, da je argentinski minister za pravosodje Mariano Cúneo Libarona ponujal svoje vplive nekdanjemu agentu Cie.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.

Vlada Donalda Trumpa je napovedala razveljavitev podnebne politike, vzpostavljene leta 2009, ki je služila kot osnova za boj proti emisijam toplogrednih plinov v Združenih državah Amerike. Ta poteza pomeni, da bo Bela hiša umaknila deklaracijo iz Obamove dobe, ki je predstavljala znanstveni temelj za številne zvezne predpise za boj proti globalnemu segrevanju. Trump, znan po podpori fosilnim gorivom in skepticizmu do podnebnih sprememb, je s to odločitvijo nadaljeval s spremembami okoljske politike po svoji vrnitvi v Belo hišo.