Nekdanji predsednik Kolumbije Álvaro Uribe Vélez je bil prvič v zgodovini države spoznan za krivega v kazenskem postopku zaradi vplivanja na priče, podkupovanja in procesne prevare. Sodba, ki jo je ameriški senator Marco Rubio označil za "zaskrbljujoč precedens", je sprožila ostre odzive in v Kolumbiji povzročila burno razpravo o pravosodju in nekaznovanosti. Uribe, ključna figura kolumbijske desnice, je bil spoznan za krivega podkupovanja javnega uslužbenca in zlorabe procesa, oproščen pa preprostega podkupovanja. Sodba še ni določila zaporne kazni, ki bi lahko znašala med štirimi in osmimi leti. Primer, ki se je začel leta 2012 proti levemu senatorju, se je obrnil proti Uribeju samemu in je vodil do preiskave proti njemu.

V Venezueli so volitve 27. julija 2025 ponovno potrdile vitalnost bolivarskega demokratičnega sistema, pri čemer je vladajoča stranka PSUV osvojila 285 občin. Medtem se v Španiji predsednik vlade Pedro Sánchez, kljub težavnemu političnemu letu in aferi Cerdán, odločno bori za ohranitev svoje vlade do leta 2027 in načrtuje proračun z družbeno usmeritvijo ter 'pomežikom' koalicijskim partnerjem.

Združene države Amerike so okrepile pritisk na mehiške narkokartele, potem ko je predsednik Trump kartele označil za tuje teroristične organizacije, kar odpira pot morebitnim vojaškim akcijam. Ta poteza je že omogočila nadzorne polete nad Mehiko in napotitev vojnih ladij ob obalo. Obenem je v Mehiki izbruhnil nov škandal, ki povezuje najvišjo politično elito z enim najnasilnejših kartelov v državi. Ta razkritja se pojavljajo v času, ko si Mehika prizadeva pomiriti Trumpovo administracijo in se izogniti carinam zaradi 'nezadostnih prizadevanj' pri izkoreninjenju kartelov.