Poljaki spreminjajo mnenje o obveznem vojaškem roku
politika družba

Poljaki spreminjajo mnenje o obveznem vojaškem roku

Najnovejša anketa IBRiS kaže, da Poljaki večinoma ne podpirajo ponovne uvedbe obveznega vojaškega roka. 45,5 % anketiranih je proti, medtem ko ta ideja podpira 39,2 % vprašanih. "Rzeczpospolita" poudarja, da gre za opazno spremembo razpoloženja, saj je pred pol leta več kot polovica Poljakov podpirala ponovno uvedbo obveznega služenja vojske.

Podobni članki

Vse več Poljakov meni, da je bil Varšavski upor smiseln
družba politika
Vse več Poljakov meni, da je bil Varšavski upor smiseln

1. avg 12:09

Po podatkih najnovejših anket vse več Poljakov meni, da je bil Varšavski upor, ki se je začel 1. avgusta 1944, smiseln. Podpora odločitvi o začetku upora narašča, pri čemer jo odobravajo tako ljudje z levimi političnimi nazori kot volivci Konfederacije. Več kot polovica anketiranih podpira pravilnost odločitve o začetku upora, medtem ko četrtina anketiranih ne ve, ali bi moralo do domoljubne vstaje pred 81 leti priti.

Polovica Poljakov ne verjame v vojno v naslednjih petih letih
obramba politika
Polovica Poljakov ne verjame v vojno v naslednjih petih letih

14. avg 10:15

Glede na ankete, ki jih je izvedel Inštitut za raziskave Pollster za Portal Obronny in "Super Express", skoraj polovica Poljakov ne verjame, da bo Poljska v naslednjih petih letih soočena z realno vojno. Kljub temu pa več kot četrtina anketiranih meni, da je nevarnost realna.

Hrvaška ponovno uvaja obvezni vojaški rok s prvimi rekruti leta 2026
politika obramba
Hrvaška ponovno uvaja obvezni vojaški rok s prvimi rekruti leta 2026
1 posodobitev 24. okt 11:35

Hrvaški sabor je z 84 glasovi za, 30 vzdržanimi in 11 proti potrdil spremembe Zakona o obrambi, s čimer je uradno ponovno uvedeno obvezno temeljno vojaško usposabljanje (TVO). Prvi pozivi naj bi bili poslani do konca leta, usposabljanje prvih rekrutov pa je predvideno v vojašnicah v Kninu, Slunju in Požegi v začetku leta 2026.

Nemška vlada sprejela zakon o novem vojaškem roku, ki temelji na prostovoljstvu, a omogoča tudi obvezno služenje
obramba politika
Nemška vlada sprejela zakon o novem vojaškem roku, ki temelji na prostovoljstvu, a omogoča tudi obvezno služenje

27. avg 17:18

Nemška vlada je sprejela zakon o novem vojaškem roku, ki ga je predlagal obrambni minister Boris Pistorius. Zakon predvideva prostovoljno služenje vojaškega roka, vendar omogoča tudi obvezno vpoklicanje v primeru pomanjkanja vojakov. Cilj zakona je okrepiti Bundeswehr, tudi zaradi ruske grožnje. Minister Pistorius je dejal, da gre za "velik korak naprej". Kljub temu pa znotraj Unije obstajajo spori glede načrtov.

Nemška koalicija doseglala dogovor o prihodnjem služenju vojaškega roka
pravosodje politika
Nemška koalicija doseglala dogovor o prihodnjem služenju vojaškega roka
1 posodobitev 13. nov 15:01

Nemška koalicija se je dogovorila, da bo pri okrepitvi Bundeswehra stavila na prostovoljnost, kar pomeni, da obvezno služenje vojaškega roka do nadaljnjega ne bo uvedeno. Ta odločitev je bila označena za politično razumljivo, a vojaško nepremišljeno.

Nemška vlada sprejela zakon o novem vojaškem roku, ki sprva temelji na prostovoljstvu
obramba politika
Nemška vlada sprejela zakon o novem vojaškem roku, ki sprva temelji na prostovoljstvu

27. avg 18:10

Nemška vlada je sprejela zakon o uvedbi novega vojaškega roka, ki sprva temelji na prostovoljstvu, vendar omogoča obvezno služenje v primeru pomanjkanja vojakov. Kancelar Friedrich Merz in obrambni minister Boris Pistorius sta na tiskovni konferenci predstavila zakon, ki vključuje evidentiranje mladih moških in zdravniške preglede. Pistorius je poudaril, da je novi vojaški rok učinkovit način za preprečevanje vojn in opozoril na rusko grožnjo, medtem ko je Merz izrazil optimizem glede števila prostovoljcev. Zakon naj bi začel veljati 1. januarja 2026, če ga potrdi Bundestag.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Poljaki nevtralno
IBRiS nevtralno
Rzeczpospolita nevtralno

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Čeprav se dogaja na Poljskem, lahko spremembe v javnem mnenju glede vojaškega roka vplivajo tudi na razprave v Sloveniji glede varnostnih politik.