Evropska komisija se sooča z nasprotovanjem držav članic glede načrtovanega "zidu proti dronom" na vzhodni meji EU, pri čemer države brez meje z Rusijo niso naklonjene projektu. Hkrati se pojavljajo opozorila o izginjajočem modelu rasti Evrope in nevarnosti, ki jo inakcija predstavlja za evropsko suverenost. V Češki republiki so volitve vzbudile zaskrbljenost v Bruslju zaradi možnega odklona države od proevropske usmeritve in poglabljanja razhajanj glede podpore Ukrajini, še posebej ob morebitni vrnitvi Andreja Babiša. Moldavija pa je kljub poskusom ruskega vmešavanja na volitvah izbrala proevropsko pot.

Beloruski KGB je aretiral poljskega državljana pod obtožbo vohunjenja, kar je sprožilo odziv poljskih oblasti. Po poročanju beloruskih medijev naj bi imel 27-letni Poljak pri sebi tajne dokumente z vojaških vaj Zapad-2025. Poljsko zunanje ministrstvo preverja informacije in opozarja, da bi lahko šlo za provokacijo beloruskega režima. Minister Radosław Sikorski je potrdil, da poljski resort že dela na primeru in da je aretirani poljski državljan menih.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je poslal uradno pismo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem izraža nestrinjanje z določeno zadevo. Podrobnosti pisma niso javno znane. Medtem pa Belgija nasprotuje evropskemu načrtu, ki bi uporabil zamrznjeno rusko premoženje za posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov. Belgija vztraja, da morajo vse države članice EU prevzeti sedanje in prihodnje tveganje.