Po poročanju virov naj bi Velika Britanija in Francija kmalu uradno priznali Palestino kot državo. Britanski premier naj bi to napovedal septembra, kljub kritikam glede vloge Hamasa. Analitiki menijo, da je poteza priznanja Palestine korak v pravo smer, čeprav zamujen glede na izraelske akcije proti Palestincem. Profesor Jahanpour pa meni, da je pritisk javnosti na evropske politike postal premočan, kar jih sili k spremembam.

Članki obravnavajo vlogo Palestinske uprave (PA) v prihodnosti palestinskih ozemelj. Palestinska uprava, ki jo vodi Mahmoud Abbas, trenutno upravlja dele zasedenega Zahodnega brega in se vidi kot legitimna vlada prihodnje palestinske države. Izraelski minister zavrača kakršnokoli vlogo PA v Gazi, medtem ko Združeni narodi podpirajo načrt, ki vključuje PA v rešitev dveh držav. Načrt ZN poudarja "otipljive, časovno omejene in nepreklicne korake" proti rešitvi dveh držav med Izraelom in Palestinci, kar kaže na mednarodno priznanje potencialne vloge PA.

Izraelska poslanka Shelly Tal Meron je na konferenci Liberalnih demokratov izrazila nelagodje ob obtožbah o genocidu, ki jih je na račun Izraela izrekel vodja stranke Ed Davey. Medtem so v Izraelu potekali protesti zaradi vojaških spodrsljajev v Gazi in propada vladnih politik. Britanija, Kanada, Avstralija in Portugalska so formalno priznale Palestino kot državo, britanski premier Keir Starmer pa je dejal, da je rešitev dveh držav 'najboljše upanje za mir in varnost za vse strani'. Namestnica vodje Liberalnih demokratov, Daisy Cooper, je poudarila, da je stališče stranke glede Gaze vodeno z 'načeli'.