V Boliviji so potekale predsedniške volitve, ki so zaznamovale odmik od socialistične vladavine. Dva konservativna kandidata sta obljubila izboljšanje gospodarstva in povrnitev zaupanja v državno upravo. Volitve so odraz gospodarske krize in nakazujejo možno preusmeritev zunanje politike bližje ZDA.

Po skoraj dvajsetih letih vladavine stranke Gibanje proti socializmu (MAS) se v Boliviji obeta politični preobrat. Rodrigo Paz, sredinski senator, je zmagal na predsedniških volitvah in postal prvi konservativni voditelj v zadnjih desetletjih. Volitve so potekale v času hude gospodarske krize, bolivijski volivci pa so iskali kandidata, ki bi jih lahko popeljal iz nje. Paz in njegov protikandidat Jorge Quiroga sta ponujala podobne rešitve, pri čemer je levičarska politična opcija oslabljena.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izrazila prepričanje, da se z izvolitvijo Rodriga Paza za predsednika Bolivije začenjata nova era reda, pravičnosti, blaginje in svobode v demokraciji tako za Bolivijo kot za Venezuelo. Paz je odgovoril venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga je obtožil agresije, in poudaril, da bo Bolivija podpirala demokracijo in svobodo.