Salvador Illa, predsednik Generalitat Catalonije, je Jorgeju Azcónu, predsedniku Aragona, očital, da ne priznava zaslug Katalonije pri reševanju sijenskih slik. Illa je poudaril, da bi slike, če jih ne bi ohranili v Narodnem muzeju umetnosti v Kataloniji (MNAC), danes ne obstajale. Njegova izjava je sledila Azcónovim navedbam, da naj bi mu Illa lagal glede usode sijenskih slik. Medtem je v Barceloni potekal protest pred MNAC, ki ga je organizirala Katalonska narodna skupščina (ANC) proti vračanju sijenskih stenskih slik Aragonu. Na protestu se je zbralo manj kot 40 protestnikov, kar je bilo označeno kot "neuspeh" akcije.

José María Ángel, vladni komisar za obnovo po neurju DANA v Španiji, se je znašel pod drobnogledom protikorupcijskega tožilstva in Agencije Valenciana Antifraude (AVA) zaradi suma, da je uporabil lažen univerzitetni naziv za napredovanje v javni upravi. Mediji poročajo, da naj bi si pridobil naziv diplomiranega arhivista in bibliotekarja na neobstoječi smeri. Ángel obtožbe zanika in trdi, da ni bilo nobenih nepravilnosti, ter obtožuje politično instrumentalizacijo institucij. Preiskava se je razširila tudi na dva visoka uradnika v poslanski zbornici Valencije, ki sta domnevno potrdila njegovo poklicno pot.

Več kot štiri od desetih Aragoncev (40 %) meni, da se je treba z demokratičnimi sredstvi braniti pred »katalonsko kvoto« oziroma dogovorom o financiranju Katalonije, saj so se prebivalci Aragona izrekli, da jim to škodi. Skupno 91,4 % Aragoncev meni, da zmanjšanje financiranja škodi skupni blagajni. Raziskava kaže, da 52 % Aragoncev meni, da dogovor o financiranju med centralno vlado in Generalitatom Katalonije, dosežen 14. julija, škoduje Aragonu. Mnenje aragonske družbe je sicer razdeljeno, vendar se v večini nagiba k temu, da je dogovor za Aragon škodljiv.