Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je drugič letos znižala svojo ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, s čimer se je območje kratkoročnega posojanja znižalo na 3,75 do 4 odstotke. Odločitev je razkrila redko nesoglasje med oblikovalci politik, saj naraščajo skrbi glede upočasnjevanja rasti zaposlovanja in vztrajne inflacije.

Predsednik Federal Reserve Jerome Powell je nakazal, da bi lahko kmalu prišlo do znižanja obrestnih mer, saj ameriški trg dela kaže vse večjo šibkost. Powell ni dal natančnega časovnega okvira, vendar je dejal, da bi lahko sprememba ravnovesja tveganj upravičila prilagoditev politike.

Ameriška centralna banka (Fed) se spopada s kompleksno situacijo, saj rast gospodarstva ni več nujno povezana z rastjo zaposlovanja. Pričakovanja trga, da bo Fed znižal obrestne mere, da bi preprečil upočasnitev trga dela, ustvarjajo dodatne izzive za centralno banko, ki mora poleg svojega dvojnega mandata skrbeti tudi za finančno stabilnost. Hkrati finančni trgi pozitivno reagirajo na novosti na področju umetne inteligence in trenutno ignorirajo globalne politične nemire, vključno z morebitno zaustavitvijo delovanja ameriške vlade.