Donald Trump je predlagal strategijo globalnih osnovnih carin, kar nakazuje trajen premik k ekonomskemu nacionalizmu z namenom spodbujanja ameriške proizvodnje in pritiska na države za ugodne trgovinske dogovore. Medtem ko je Trumpova administracija napovedala 15-odstotne carine na evropski uvoz in investicijski dogovor v vrednosti 600 milijard dolarjev z EU, so se pojavili predlogi za 'tarifne rabate' oziroma povratna nakazila. Te poteze poudarjajo prizadevanja ZDA za ponovno opredelitev mednarodnih trgovinskih odnosov.

Predsednik Donald Trump je ob bližajočem se roku za uvedbo novih carin napovedal 25-odstotne carine na uvoz iz Indije, kar je presenetilo proizvajalce pametnih telefonov. To je storil zaradi povezav Indije z Rusijo, s čimer je pritisnil na indijskega premierja Modija. Hkrati je kritiziral indijsko in rusko gospodarstvo ter ju označil za 'mrtvi'. Trump je podpisal tudi izvršni ukaz za uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz Brazilije in napovedal nov trgovinski sporazum z Južno Korejo. Kljub temu so se pojavila upanja v avtomobilskem sektorju Kanade, da bo trgovinski sporazum z ZDA vključeval izjeme. Trump je želel vzpostaviti nov globalni trgovinski red, vendar se je zaradi pritiska borznih in obvezniških trgov moral umakniti od izolacije Kitajske.

Združene države Amerike in Evropska unija so sklenile nov trgovinski dogovor, v okviru katerega se je EU zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev vrednih ameriških energentov (nafte, zemeljskega plina in jedrskega goriva) v treh letih. Ta vsota več kot podvoji trenutni letni uvoz energentov iz ZDA v EU. Dogovor, ki ga je podprla Trumpova administracija, predvideva tudi 15-odstotne carine na večino blaga med ZDA in EU, s čimer se je izognil grožnji trgovinske vojne. Kljub temu so se trgi odzvali zadržano, saj vlagatelji pričakujejo objavo zaslužkov podjetij in sestanek centralne banke. Medtem ko so nekateri dogovor označili za pomemben uspeh, drugi izražajo skepso glede njegove stabilnosti in potencialnih posledic na inflacijo ter dolžniške trge ZDA.