Cene novogradenj v Kentu v Združenem kraljestvu so poskočile na več kot 420.000 funtov, kar otežuje vstop prvim kupcem na nepremičninski trg, čeprav je prodaja upadla. Medtem se v Luksemburgu kupci spopadajo z izjemno visokimi stroški, saj morajo posamezniki za nakup skromnega 50 m² stanovanja zaslužiti neto mesečno plačo med 5.000 in 7.000 evri. Čeprav so skupne naložbe in ugodnejše možnosti najema (leasehold) olajšale pot do lastništva za nekatere, sta oba trga zaznamovana z visokimi cenami in zahtevajo prilagoditve za dostopnost.

Ugodnosti za azilante niso omejene zgolj na londonski svet Richmonda, temveč so se razširile tudi na druge regije v Združenem kraljestvu. Svet Bradforda je azilantom ponudil popuste za dejavnosti, kot sta balinanje in kajakaštvo, prek kartice 'Bradford Leisure Card'. Podobne ugodnosti so bile opažene tudi v Kingstonu, kjer so azilanti prejeli brezplačen ali znižan dostop do telovadnic, bazenov in skupinskih vadb, medtem ko prebivalci plačujejo visoke mesečne prispevke.

Dva ločena incidenta v Združenem kraljestvu kažeta na birokratske zaplete in neodzivnost lokalnih oblasti. V Oxfordu so se prebivalci sami lotili obrezovanja nevarne žive meje, ki je ovirala kolesarske in pešpoti, saj občina in lastnik zemljišča nista ukrepala. Medtem je občina Inverclyde na Škotskem prisilila par, da je za en meter premaknil svojo vrtno lopo, vredno 20.000 funtov, da bi rešil spor glede gradbenega dovoljenja.