Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza zaprla carinsko določbo 'de minimis', da bi zaščitila Američane pred uvozom fentanila, ponarejenih izdelkov in gospodarske sabotaže. Medtem so ameriške cene bakra po Trumpovi potrditvi 50-odstotne carine, ki izključuje rafinirane izdelke, strmoglavile za več kot 19 %. Evropska unija je priznala, da ne more zagotoviti obljubljenih 600 milijard dolarjev naložb ZDA, saj bi te morale priti od zasebnih podjetij, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Dodatno so ZDA s Južno Korejo sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno pa naj bi se Južna Koreja zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v ameriške projekte in nakupu energetskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev iz ZDA.

Čeprav so upadli pošiljke nafte in avtomobilov v začetku leta 2025 negativno vplivale na skupne trgovinske številke, Kitajska ostaja ključnega pomena za vzdrževanje ruskega gospodarstva in vojaških prizadevanj. Medtem ko je Rusija v preteklosti veljala za glavnega dobavitelja orožja Kitajski, so se v zadnjih letih odnosi spremenili. Po podatkih SIPRI je Rusija od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja do leta 2015 Kitajski prodala orožje v vrednosti približno 60 milijard ameriških dolarjev.

Ameriški predsednik Donald Trump grozi Braziliji z 50-odstotnimi uvoznimi carinami, vendar Brazilija, ki jo podpira Kitajska, kaže odpornost. Predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v intervjuju za The New York Times poudaril, da je brazilska ekonomija bolj odporna, kot se zdi, in da država z 200 milijoni prebivalcev ne bo popustila pritiskom. Združenje BRICS, katerega članica je tudi Brazilija, postaja pomembno protiutež svetovnim silam.