Avstrijski festival v Salzburgu je doživel mešan sprejem, kjer je glasba na predstavi 'One Morning Turns into an Eternity' požela pohvale, medtem ko je bila režija Peterja Sellarsa označena kot 'grozen' poskus združitve treh ločenih del v glasbeno dramo, ki je delovala le kot 'poveličan koncertni program'. Po drugi strani je bil festival v Edinburghu na Škotskem pohvaljen zaradi prizadevanj Nicoli Benedetti, ki je z uporabo The Huba in sodelovanjem z Aga Khan Music Programme uspešno združila svetovne glasbenike. Njen pristop je razširil delo prejšnjih umetniških direktorjev in obiskovalcem ponudil tri koncerte.

Raziskava med 2000 glasbenimi navdušenci v Združenem kraljestvu je pokazala, da četrtina obiskovalcev koncertov zapusti dogodek pred koncem, vključno z bisom, da bi se lahko prej sprostili in si zagotovili dober spanec. Motiv za zgodnejši odhod ni le izogibanje gneči, temveč predvsem želja po hitrejši regeneraciji po koncertu.

Mladostniki v Švici in Nemčiji množično poslušajo starejšo glasbo, kar povzroča, da se pesmi iz 80. in 2000. let vračajo na vrh glasbenih lestvic. Umetniki iz preteklih desetletij, kot so No Angels, Usher in Monrose, so ponovno prisotni na koncertnih odrih, kar preseneča celo nekatere izvajalce. Trend, imenovan »Vse gre«, kaže na ponoven vzpon retro glasbe, pri čemer se nanjo osredotočajo tudi številni spletni radijski programi.