Bosna in Hercegovina vsako leto prejme več milijard konvertibilnih mark (KM) doznak iz tujine, pri čemer se ta znesek iz leta v leto povečuje. Ti prilivi, ki jih pošiljajo državljani, ki so odšli v tujino v iskanju boljšega življenja, so ključnega pomena za preživetje gospodarstva BiH. Ekonomisti poudarjajo, da bi brez teh sredstev gospodarstvo države propadlo, kar kaže na vitalno vlogo diaspore pri stabilnosti BiH.

Mednarodni denarni sklad (FMI) je optimistično izboljšal svoje napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva za leti 2025 in 2026. Namesto prvotnih 2,8 % rasti v letu 2025 zdaj napovedujejo 3-odstotno rast, kar je še vedno manj kot 3,3-odstotna rast v letu 2024. Kljub temu izboljšanju FMI svari pred morebitnimi tveganji, kot so inflacija, ki ostaja globalni problem, in morebitna ponovna uvedba visokih carin, še posebej tistih, ki jih predlaga Donald Trump. Visoke carine bi lahko negativno vplivale na potrošnike in s tem na gospodarsko rast.

Gospodarska zbornica Črne gore (PKCG) je izrazila zaskrbljenost zaradi nedavnega povečanja davka na dobiček, ki ga je vlada uvedla brez predhodnih analiz in posvetovanj z gospodarstvom. PKCG opozarja, da bo ta nepričakovani davek, ki naj bi v državni proračun prinesel dodatnih 17 milijonov evrov, negativno vplival na poslovno okolje in oviral investicije, modernizacijo ter tehnološki napredek podjetij. Iz zbornice so še sporočili, da se Črna gora namesto približevanja evropskim standardom od njih oddaljuje.