Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo carin na indijsko blago v višini do 25 % in grozil s kaznimi državam, ki kupujejo rusko nafto in plin, da bi oslabil financiranje vojne v Ukrajini. Senat ZDA je predlagal vključitev sklada za podporo Ukrajini v obrambni proračun, kjer naj bi stroške krili zavezniki. Trump je podpisal tudi odlok o prekinitvi brezcarinskega uvoza določenih blagovnih znamk v ZDA. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je na Trumpove grožnje z uvedbo carin odgovoril, da bo Brazilija poiskala druge trgovinske partnerje. Trump je prav tako podpisal trgovinski sporazum z Južno Korejo, ki vključuje 350 milijard dolarjev naložb in nakup 100 milijard dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina. Medtem je vodja britanske stranke Reform UK, Nigel Farage, kritiziral demokratskega kongresnika Jamiejem Raskina zaradi njegovih pripomb o Trumpu, predsednik senatnega odbora za oborožene sile Roger Wicker pa bo avgusta vodil delegacijo ameriškega kongresa na Tajvan.

Ameriški predsednik Donald Trump je podrobneje pojasnil svoj rok za Rusijo glede konca vojne v Ukrajini in napovedal možnost uvedbe sekundarnih carin, čeprav je poudaril, da si tega ne želi. Politico je poročal, da je Trump aktivno uporabljal osebni telefon za neformalno komunikacijo s svetovnimi voditelji, vključno z Macronom, in ignoriral diplomatske protokole. Washington Post pa je dodal, da Trump ni odpustil nobenega uradnika kljub škandalu okoli njegovih morebitnih povezav z Jeffreyjem Epsteinom.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je v intervjuju za Die Welt izjavila, da je ameriški predsednik Donald Trump dejansko predal Krim in dele ukrajinskih ozemelj Rusiji, pri čemer je izključil članstvo Ukrajine v Natu. Medtem pa Washington Post poroča, da Trump kljub aferi s preminulim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom ne odpušča uradnikov, čeprav je zaradi načina, kako se njegova administracija spopada s škandalom, razdražen.