Cene zlata so v zadnjem času močno narasle. Po podatkih Deutsche Bank je bilo zlato v tretjem četrtletju drugo najuspešnejše finančno sredstvo za srebrom. Cena zlata je dosegla rekordno vrednost že 13-krat. Rast cen je povezana z geopolitičnimi napetostmi in globalno gospodarsko negotovostjo, zaradi česar se vlagatelji obračajo k zlatu kot varno naložbo. Od nastopa Donalda Trumpa na položaj se je cena zlata povečala za 50 odstotkov, v oktobru 2025 pa za 10.000 rupijev, kar je 53-odstotno povečanje.

Cena zlata je dosegla zgodovinsko raven 4000 dolarjev za unčo, kar je posledica fiskalne negotovosti, strahu pred spremembami v monetarni politiki ZDA in nakupov centralnih bank. State Street Investment Management napoveduje 75-odstotno verjetnost, da bo zlato do začetka leta 2026 preseglo to raven, pri čemer poudarjajo makroekonomske, geopolitične in strukturne dejavnike, ki vplivajo na rast cene zlata, podobno kot v 70. letih prejšnjega stoletja.

Globalni trgi so se ponovno aktivirali po številnih dogodkih, ki so v začetku avgusta pretresli vlagatelje. Delnice, zlato in ameriški dolar so v ponedeljek zabeležili rast. Zlato je bilo izpostavljeno nestanovitnosti zaradi globalnih trgovinskih negotovosti in napovedi ameriškega predsednika Trumpa o uvedbi carin. Kljub začetnemu padcu po trgovinskem sporazumu med ZDA in EU, se je zlato opomoglo po slabših od pričakovanih podatkih o zaposlenosti v ZDA. Srebro se je dvignilo zaradi šibkega ameriškega dolarja in padca donosnosti ameriških državnih obveznic, vendar ostaja v medvedjem trendu. Ameriški dolar in donosnost državnih obveznic sta stabilna, vendar analitiki menijo, da je okrevanje dolarja šibko, širši upadajoči trend pa naj bi se nadaljeval.