Dokumenti razkrivajo, da je Meta ustavila notranje raziskave o vplivu Facebooka in Instagrama na duševno zdravje, ko so ugotovili negativne rezultate. Podjetje je bilo opozorjeno, da milijoni odraslih stopajo v stik z mladoletniki, da platforme poslabšujejo duševne težave najstnikov in da je vsebina, povezana z motnjami hranjenja, samomorom in spolno zlorabo otrok, pogosto zaznana, a redko odstranjena. Poleg tega je nekdanja vodja varnosti Instagrama zatrdila, da Meta ni stroga do trgovcev z ljudmi. Podjetje naj bi tudi prikrilo rezultate raziskave iz leta 2020, ki je merila vpliv enotedenske neaktivnosti na Facebooku, ki so pokazali izboljšanje počutja.

Na Novi Zelandiji je bil predstavljen predlog zakona o omejitvi dostopa do družbenih medijev glede na starost, imenovan 'Social Media (Age-Restricted User) Bill'. Prve analize kažejo, da zakon morda ne izpolnjuje lastnih meril glede namena in obsega. Medtem pa v Avstraliji nova zakonodaja, ki prepoveduje otrokom, mlajšim od 16 let, ustvarjanje računov na družbenih medijih, povzroča negodovanje med velikimi platformami, kot so Meta, Snap in TikTok, ki pa so se zavezale, da jo bodo spoštovale.

Policijske sile v Angliji in Walesu so dobile navodila, da razkrijejo etnično pripadnost in državljanstvo osumljencev v odmevnih primerih, da bi preprečile širjenje dezinformacij, zlasti na družbenih omrežjih. Nacionalni svet šefov policije (NPCC) in College of Policing sta oblikovala začasne smernice, ki spodbujajo policijo k razkritju teh podatkov. Odločitev je bila sprejeta po obtožbah o prikrivanju kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili prosilci za azil, in po nemirih po umorih v Southportu, ki so jih delno spodbudile dezinformacije na družbenih medijih. Kljub temu nekateri opozarjajo, da bi lahko te smernice še vedno pripomogle k širjenju dezinformacij in poslabšale rasne odnose. Novi predpisi Evropske unije o svobodi medijev pa omogočajo aretacijo novinarjev, če je to upravičeno v javnem interesu.