Navdušenje na evropskih borzah glede trgovinskega dogovora med ZDA in EU je hitro izginilo, kar je povzročilo padec delnic, kljub temu da so se delnice AEX zaradi čipov povzpele. Medtem ko so nekateri pozdravili končanje carinskega spora, so se pojavile kritike, da je EU plačala visoko ceno in je bila prisiljena v neugodne koncesije. Zlasti uvoz fosilnih goriv v Evropo je naletel na ogorčenje. Dogovor je bil označen kot "pokvarjen kompromis" in je sprožil razpravo o prihodnosti pravilno utemeljene trgovinske politike.

Po sklenitvi carinskega dogovora med ZDA in EU so se v Evropi pojavile deljene reakcije. Evropska komisija je dogovor predstavila kot kompromis za preprečitev trgovinske vojne, vendar je iz nekaterih držav in sektorjev moč slišati kritike, da se je EU uklonila diktatu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dodatno so se pojavile pomisleki glede obljub EU o 600 milijardah evrov naložb, saj naj bi bil dogovor zgolj »šov-dogovor« brez zavezujoče moči, odvisen od sodelovanja podjetij in držav. V luči Trumpove nepredvidljive ekonomske politike pa je oslabel tudi ameriški dolar, kar skrbi vlagatelje.

Britanska laburistična stranka, ki jo vodi Keir Starmer, je sklicala sejo kabineta za razpravo o mirovnem načrtu za Gazo. Višji ministri stranke naj bi septembra pritiskali na premierja, naj prizna palestinsko državo. Medtem je nizozemska vlada zagrozila z uvedbo prepovedi vstopa za izraelske ministre na svoje ozemlje, pri čemer se je sklicevala na dejstvo, da so se tudi vsi člani belgijske vlade junija zavzemali za sankcije proti dvema istima izraelskima ministroma.