Naročila administracije Donalda Trumpa za ohranitev zastarelih elektrarn na premog bi lahko povzročila velik skok v stroških energije, kar bi prizadelo potrošnike. Neodvisna analiza, naročena s strani okoljskih skupin, je pokazala, da bi lahko ti ukrepi davkoplačevalce stali več milijard dolarjev. Hkrati pa se tehnološka podjetja, kot so Google, Microsoft in Amazon, vse bolj zanimajo za energetiko, saj njihovi podatkovni centri povečujejo račune za elektriko.

Donald Trump v prvih 200 dneh svojega ponovnega mandata pospešeno odpravlja podnebne ukrepe Bidnove administracije, z več kot 200 potezami, namenjenimi sprostitvi ameriške energije. Medtem se ZDA soočajo z možnimi podražitvami energentov, za kar naj bi nekateri krivili Trumpovo energetsko politiko. Hkrati se krepijo vetrovi orkana Erin, ki se kot orkan četrte kategorije približuje vzhodni obali ZDA, temperature na severovzhodu ZDA pa so padle za 20 stopinj Fahrenheita. V Španiji pa se je število smrtnih žrtev gozdnih požarov povečalo na štiri. Poročilo tudi kaže, da so se računi za elektriko v gospodinjstvih v ZDA povečali za 10 % od Trumpove vrnitve v Belo hišo.

Aktivisti Greenpeacea so splezali na dimnike plinske elektrarne Staythorpe v Nottinghamshireu v Angliji, da bi opozorili na potrebo po reformah na energetskem trgu. Protestniki so se povzpeli na 75-metrske dimnike, da bi izobesili transparent z napisom: »Velika plinska prevara.« Osem aktivistov je bilo aretiranih in so v policijskem pridržanju. Protest usmerjen proti podjetju RWE, lastniku elektrarne, opozarja na nestanovitne cene plina, ki vplivajo na cene elektrike.