Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ob podpori Združenih držav Amerike napovedal ostre ukrepe proti državam, ki so priznale Palestino. Izraelski analitiki menijo, da ravno Netanyahu s svojim delovanjem pospešuje ustanovitev palestinske države, saj so po priznanju s strani držav, kot so Velika Britanija, Kanada, Avstralija in Portugalska, razmere za to še bolj zrele. Kljub jezi zaradi priznanja Palestine s strani zaveznikov, pa ima Netanyahu omejene možnosti odziva, da ne bi ogrozil sporazuma, ki ga podpira Trump.

Armenski premier Nikol Pašinjan je zavrnil izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o armenskem genocidu. Netanjahujeve izjave so sprožile odzive tudi v Turčiji. Hkrati se v Izraelu krepijo protesti proti Netanjahuju zaradi spornega ravnanja in nezmožnosti dosega dogovora o izpustitvi talcev. Demonstranti zahtevajo njegovo odstopitev, medtem ko Economist ocenjuje, da je Netanjahuju najbolj pomembno lastno politično preživetje.

V Izraelu se stopnjujejo politične napetosti in nezadovoljstvo javnosti. Ankete kažejo na upad zaupanja v vlado Benjamina Netanjahuja in vojsko. Protesti proti Netanjahujevi politiki in vojni v Gazi so se okrepili, pri čemer je policija v Tel Avivu posredovala proti demonstrantom. Družine izraelskih talcev so izrazile zaskrbljenost, da bo Netanjahujev načrt za širitev napadov na Gazo ogrozil življenja njihovih bližnjih. Medtem so potekali protesti pred Netanjahujevim uradom, kabinet pa je glasoval o odstavitvi državnega tožilca. Kljub temu pa nekateri poudarjajo podporo Izraelu in njegovi prihodnosti.