Nemška vlada si prizadeva povečati privlačnost pokojninskega varčevanja, zlasti za posameznike z nizkimi in srednjimi dohodki. Uvedba novih in bolj prilagodljivih pravil naj bi spodbudila več zaposlenih k varčevanju za starost.

Nemški delodajalci pritiskajo na vlado za davčne olajšave, saj stroški plačevanja bolniške odsotnosti zaposlenih dosegajo 82 milijard evrov. Inštitut nemškega gospodarstva (IW) predlaga uvedbo karenčnih dni, s čimer bi zmanjšali finančno breme delodajalcev. V zadnjih treh letih so se stroški za bolniško odsotnost povečali za deset milijard evrov, kar dodatno obremenjuje podjetja.

Reprezentativna anketa med 2.000 zaposlenimi v Nemčiji, ki jo je naročilo karierno omrežje Xing, je pokazala, da si večina zaposlenih ne želi daljšega delovnega časa in meni, da to ni potrebno za gospodarstvo. Približno dve tretjini vprašanih je izrazilo nasprotovanje. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da daljši delovni čas ne pomeni nujno večje produktivnosti, temveč lahko vodi v stres, bolezni in zmanjšano učinkovitost. Zvezna vlada sicer preučuje možnost podaljšanja delovnega časa, kar bi teoretično lahko pomenilo do 73,5 ur dela na teden.