Nemško gospodarstvo, predvsem izvozno usmerjena podjetja na severu države, v Hessnu, Berlinu in Brandenburgu, je ostro kritiziralo nov carinski sporazum med Evropsko unijo in ZDA. Podjetja se bojijo višjih cen, oteženega poslovanja z najpomembnejšim tujim trgom ter ogroženosti svojega posla, kar še posebej velja za strojno, kemično in farmacevtsko industrijo. Sporazum, ki naj bi prinesel načrtovalno varnost, je bil po mnenju podjetij preplačan, kritiki pa so ga označili za »logiko prodajalca preprog«.

Ameriške carine so po izračunih podjetja Deloitte nemško industrijo srednjeročno stale do 31 milijard evrov izvoza. Medtem ko so posli na Kitajskem za nemško industrijo že leta slabi, so se mnoga podjetja preusmerila na izvoz v ZDA, kar pa zdaj ne bo več delovalo zaradi višjih carin. Kljub temu, da posli za BASF na Kitajskem še vedno potekajo dobro, se nemški kemični koncern ni izognil Trumpovim tarifnim pritiskom in ni bil na 'nakupovalni turi'.

Trgovinski dogovor med EU in ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je bil sklenjen, kar je sprožilo olajšanje na trgih, vendar so se pojavili tudi strahovi, da je Bruselj šel predaleč, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na unijo. Medtem ko bi lahko imeli BMW in Mercedes, ki imata lastne tovarne v ZDA, korist od dogovora, bi bile druge znamke Volkswagna, ki imajo omejene ameriške kapacitete, lahko močneje prizadete.