Napoved trgovinskega sporazuma med ZDA in EU je povzročila padec evra in izrazila strahove pred negativnimi vplivi na evropsko gospodarstvo. Medtem ko so nekateri v ZDA sporazum pozdravili kot zmago ameriških interesov, so evropske države, vključno z Nemčijo in Francijo, izrazile zaskrbljenost. Francoski premier je sporazum označil za »temen dan« za EU, ki naj bi se »podredila« Trumpu, saj sporazum predvideva 15-odstotne carine na uvoz iz EU, medtem ko ameriški izvoz večinoma ostaja brez carin. Kritiki trdijo, da sporazum ponižuje EU in jo postavlja v vlogo vazalne države ZDA, kar bi lahko destabiliziralo svetovni trgovinski sistem in vplivalo na odnose med ZDA in EU.

Primanjkljaj v blagovni menjavi ZDA se je junija močno zmanjšal, kar je preseglo pričakovanja ekonomistov, saj se je uvoz bistveno zmanjšal. Ministrstvo za trgovino ZDA je poročalo o teh podatkih, ki jih ekonomisti in analitiki pozorno spremljajo. Medtem je ameriška zakladnica zbrala dodatnih 55 milijard dolarjev od carin Donalda Trumpa, pri čemer je večina teh sredstev prišla iz žepov ameriških korporacij, poroča The Wall Street Journal.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je razmišljala o 'žepnih razveljavitvah' za učinkovito umik zveznih sredstev in morebitno zaobid parlamentarne odobritve, kar je poteza, ki jo je predlagal direktor Urada za upravljanje in proračun. Medtem pa se v ameriškem gospodarstvu čutijo učinki carin, ki so jih uvedle ZDA. Analiza skupine Groundwork Collaborative kaže, da ameriška podjetja uporabljajo carine kot 'kritje' za dvigovanje cen, kar potrjujejo tudi priznanja nekaterih izvršnih direktorjev, ujetih pri tem. Te poteze kažejo na zapleten preplet vladne politike in korporativnih strategij v ZDA.